Glede na Finančno ministrstvo bo pričakovana posledica davčnih blagajn med 50 in 100 milijoni letno. Uvedba le teh ima določene pozitivne učinke zaradi boljšega evidentiranja dobave blaga in storitev ter prihodkov in posledično prav tako povečuje osnovo za izračun obdavčljivega in neobdavčljivega dohodka (davek od dohodkov pravnih oseb, pred-plačilo samozaposlene dohodnine, itd.).

Predlagan sistem davčnih blagajn, ki spodbuja te cilje, temelji na naslednjih splošnih načelih:

  • Certificirane davčne blagajne so dodaten ukrep za nadzorovanje gotovinskih transakcij;
  • Uporaba davčnih blagajn je na splošno predstavljena za vse davčne zavezance, ki poslujejo z gotovino in so dolžni izdajati račune. Izjeme veljajo le v redkih primerih;
  • Davčne blagajne naj bi standardizirale način evidentiranja računov, ki so poravnani z gotovino;
  • Stroški davčnih blagajn za davčne zavezance in finančno upravljanje morajo biti v sorazmerju s pričakovanimi učinki; sistem delovanja mora biti preprost in mora povzročati čim manjše dodatno administrativno breme;
  • Predstavljen bo odprt sistem, ki ne zahteva certificiranja opreme, vendar omogoča takojšnje preverjanje izdanih računov.

Akcijski načrt zajema vse dejavnosti, ki so potrebne za uvedbo obvezne uporabe davčnih blagajn za izdajanje računov pri gotovinskem poslovanju, s časovnim razporedom za izvajanje posameznih nalog in oceno stroškov do zavezanega podjetja in države. Delovna skupina bo preučila možnost uvedbe blagajn do 1. Oktobra 2015 ali 1. Januarja 2016 in predlaga dejanski rok za uvedbo ob predložitvi končnega predloga na vladi.

Davčne blagajne

Osnutek o zakonu o preverjanju računov se pričakuje do konca aprila 2015. Ustrezni zakon bo uvedel obvezno uporabo davčnih blagajn za vse davčne zavezance, ki poslujejo z gotovino (vključno s kreditnimi in debetnimi karticami) od 1. Oktobra 2015 naprej.

Blagajne bodo omogočale spletno povezavo s Slovenskimi davčnimi organi, s katerimi si bodo elektronsko izmenjevali podatke. IT sistem Slovenskih davčnih organov bo samodejno preveril pridobljene podatke in vsakemu računi dodelil edinstveno identifikacijsko kodo. Ta koda bo zapisana na vsakem izdanem računu.

Časovnica nadaljnje uvedbe in tehničnih postopkov je predvidena, kot je zapisano:

  • April 2015: Objava osnutka za izvedbene uredbe zakona o preverjanju računov;
  • 1. Julij 2015: sprejetje izvedbene uredbe;
  • Julij 2015: Objava tehničnih specifikacij o potrebnih IT rešitvah in procesih;
  • Avgust 2015: Vzpostavitev testnega sistema za razvijalce programske opreme;
  • September 2015: Uveljavitev neobveznega poskusnega sistema za davčne zavezance;
  • 1. Oktober 2015: Začetek uveljave zakona o preverjanju računov.

Objave iz iste kategorije: