Miselne igre za boljši um in prijetno druženje

Ste že slišali za izraz digitalna dememnca? O njem pogosto govorimo prav v povezavi z mladimi, ki večino svojega časa preživijpo ob sodobnih tehnoloških napravah, ob tem pa popolnoma zanemarijo gibanje in razvoj socialne interakcije. Da o njej ne bi tako pogosto govorili, nam lahko pomagajo miselne igre, ki hkrati koristijo tudi drugi družbeni skupini – tisti, pri kateri se mora preprečevati demenca v pravem pomenu besede.

Miselne igre krepijo um

Dokazano je, da se težave s spominom in demenca pričnejo hitreje pojavljati pri ljudeh, ki so umsko neaktivni. Njihovi možgani so premalo pogosto izpostavljeni izzivom in od njih se ne zahteva kompleksna uporaba, zato se “polenijo” oziroma začnejo slabše delovati – možganske celice odmirajo, povezave med posameznimi deli so slabše. Miselne igre pa skrbijo, da so možgani ves čas v pogonu. Z redno uporabo jih krepimo, tako kot z gibanjem krepimo mišice in preprečujemo, da bi se mišična masa s staranjem zmanjševala.

Miselne igre so lahko odlična spodbuda, saj jih za razliko od strukturiranega učenja in s tem očitnega možganskega napora, ne smatramo za nekaj težkega ali neprijetnega, temveč predvsem kot prijetno razvedrilo. Najbolje pa je, da se za miselne igre ne odločimo šele takrat, ko smo že v letih – preventivno delujejo v vseh življenjskih obdobjih. Tudi pri otrocih in delovno aktivnih odraslih so lahko odlična možganska telovadba, ki povišuje njihove zmožnosti in nas uči kompleksnega, kreativnega in hitrega razmišljanja.

Miselne igre kot učenje interakcijskih veščin

Veliko miselnih iger je družabnih iger. Skupno igranje povezuje generacije, saj lahko pri njih sodelujejo starši in otroci, stari starši in vnuki, učitelji in učenci, sovrstniki. Igranje družabnih iger, ki se štejejo med miselne, pomaga razvoju strateškega in kreativnega razmišljanja, hkrati pa nas uri v socialnih interakcijah. Pri igri namreč zmaga ni odvisna zgolj od posameznega igralca. Pomembno je tudi, kako sodeluje z drugimi, kako se zna z njimi pogajati, kako jih zna prepričati, kako zna slediti in voditi … To so veščine, ki pridejo še kako prav v vsakdanjem življenju, ne glede na življenjsko obdobje. Če jih obvladamo in si pri njih skozi igro naberemo izkušnje, jih bomo precej enostavno prenašali v realno življenje, s tem pa si bomo v njem zagotovili boljše možnosti uspeha. Digitalna demenca, zaradi katere imajo današnji mladi na socialnem področju velik primanjkljaj, torej gotovo ne bo nekaj, o čemer bi lahko govorili tudi pri sebi.